Lašca jama (gr. pettirosso)
Jama se nahaja na dnu cudovite doline, ki ji domacini pravijo Ajša. Votlino je Moser raziskoval že leta 1892, ko je v njej opazil grobo strukturo v obliki konjske podkove; ta naj bi služila kot zatocišce ali pa tudi kot vodni zbiralnik. Na dnu jame je Moser odkril tudi vecjo apnencasto plošco, pod katero je ležal okostnjak mladega cloveka, ki ga je v naslednjih letih preuceval Wirchom. V nadaljnem raziskovanju so prišli na dan razlicni rokodelski predmeti: fragmenti kosti z vrezanimi figurami, primerek ribe,izdelane iz srnjakovega roga, keramike iz vucedolske dobe in nekatere neolitske vaze z vdrtim dnom.
Leta 1972 je dolino pred jamo raziskoval prof. Stacul, ki je odkril številne železodobne ostanke. Naposled so podrocje prerešetali "divji" raziskovalci, tako da uradna raziskovanja Spomeniškega varstva niso privedla do otipljivejših rezultatov, saj so se le ti omejili na odkritje redkih ostankov iz neolitka in mezolitika.
Po pripovedovanju lastnika doline naj bi bil v jami zakopan bogat zaklad, ki naj bi ga, med drugim, sestavljali tudi zlata palica, zlat križ in orožje iz obdobja francoskih osvajanj tega obmocja. Podobne zgodbe so po vsej verjetnosti odlocno in kvarno vplivale na nezakonito "zanimanje" lovcev na zaklade, ki sta ga sprožili tako jama kot bližnja okolica.