Edinstveno okolje kraškega sveta pogosto opredeljujejo z dolocenimi stereotipi, ki pa na drugi strani banalizirajo tudi njegove posebnosti.
Kraška planota obsega 400 kv.km površine, ki se razteza nad Trstom; njena vecja os poteka od jugovzhoda proti severozahodu, pobocja so strma, v njeni notranjosti pa prevladuje vzpetinast svet in razlicni ravninski predeli. Na jugozahodu zamejuje Kras Tržaški zaliv, na vzhodu Furlanska nižina, na severozahodu reka Soca, njen pritok reka Vipava pa na severovzhodu ter Brkinski grici na jugovzhodu.

Zaradi številnih površin sestavljenih iz belega apnenca, ima kraška pokrajina svojevrsten znacaj.
Sedanja oblikovitost planote je sad silovite in dolgotrajne erozije ter korozije meteornih voda in raznolikih izstopajocih kraških skal. Sledijo obmocja z znacilnimi potezami kraškega sveta in redka obmocja milejših kraških lastnosti.
Grici, med seboj loceni z zmernimi sedli, odstopajo približno sto metrov od tal dolin in tvorijo reliefnost tal, ki jo je povzrocilo razkrajanje apnenca in odtekajoci stranski vodni tokovi. Cesto so le-ti majhni in tesni. Zgošcenost teh udrtin, ki so cesto prekrite z rdeco zemljo, intenzivno razgibava ravninske predele. Udrtine se imenujejo doline, kar je izvorno slovenska beseda, saj oznacuje dolino najverjetneje oblikovano s sesutjem svoda v votlini.
Med najvecje "fizicne" znacilnosti kraškega sveta spada gotovo hidrografija, ki s svojimi podzemeljskimi erozijskimi vodnimi pojavi izoblikuje edinstveno, izvirno podobo Krasa: kraške jame, podzemne rove, jezera, arteške studence, uvale, polja, brazde, škraplje in kadi, ponore, brezna in požiralnike. Med najvelicastnejšimi podzemskimi sistemi, kjer se pogreza reka Timava med zelo globokimi dolinami in strnjenimi brezni vec kilometrov prostranih rovov nedrij Krasa, velja gotovo omeniti okolico Škocijana, ki je sicer izven obmocja obcine Devin-Nabrežina, vendar pa ni tako dalec.
Glede na geološke lastnosti, podlago lahko razporedimo na tri velike litološke skupine: apnenec, apnenec bolj ali manj dolomitskih znacilnosti in pešceni marmornati fliš. Med kameninami vsekakor prevladuje apnenec, ki se pojavlja nepretrgoma in opazno po celotnem obravnavanem obmocju Krasa (75%). Je pretežno strnjen in razlicne starosti (od 100 do 400 milijonov let), vsebuje vec ali manj fosilov ter je belkaste in temno sive barve.
Dolomitski apnenec in dolomitske skale, ki v glavnem nimajo kraških znacilnosti, zajemajo ozek pas med Mavhinjami in Sežano. Ti pogojujejo zemeljsko drobcasto osnovo z redko posejanimi skalami po površini.
Flišni predeli so redki (približno 15%) in niso kraškega izvora, marmor in kremencasto glinencast pešcenjak se pa pogosto izmenjujeta.

Obisk priporocamo strokovnjakom in ljubiteljem arheologije, geologije, speleologije, plezalcem in ravno tako tudi kulture željnim turistom (sprehajalne steze).
Vsem, ki bi želeli poglobiti znanje s podrocja zgodovine in arheologije ali pa izvedeti podrobnejše informacije o pojavih "kraškega podzemnega sveta" in jam, ki spadaj med najbolj znamenite na svetu (nekatere znane in opremljene za javnost, druge samo za jamarje in za znanstvene raziskave), priporocamo ogled monotematskih strani tega prispevka.