Tudi pri kuhinji je cutiti razlicne kulturne in zgodovinske vplive.
V teku stoletij se je bogatila s priljubljenimi recepti latinsko-slovanskih ljudstev, Avstrijcev, Benecanov in Furlanov. Kras je torej, zaradi svoje geografske lege seci?ce razlicnih kultur. Zato se hrana zelo razlikuje na obmocjih, ki so oddaljena le nekaj kilometrov.
S postankom v ?tevilnih gostilnah in restavracijah lahko sami ugotavljate mednarodnost te kuhinje in njenih jedi. Notranjost Krasa pozna predvsem veliko jedi iz divjacine zlasti fazana, divjega zajca, srnjadi in divjega pra?ica, ki so pripravljene po domacih receptih s primesjo avstrijske in mad?arske kuhinje. Pri tem predvsem izstopa svinjina pripravljena na vec nacinov kot res okusna predjed ali pa kot jed na ?aru. Znane so tudi kuhane mesne jedi, pecena gnjat v kruhu, postre?ena z hrenovo omako. Med glavnimi jedmi izstopajo domaci ?iroki rezanci (bleki) z divjacino in pecenkovo omako, zdrobovi in krompirjevi cmoki, polnjeni s slivami in zabeljeni z maslom in cimetom, polenta; prevladujejo bogate zelenjavne juhe; tipicna je jota, ki vsebuje fi?ol, zelje in krompir ter obogatena s svinjsko kuhano ko?o; nadalje izstopajo svinjske in telecje krace zabeljene s socnimi domacimi omakami ("?vacet") ter zelo okusna telecja obara. Posladki, kot so topli jabolcni zavitki z rozinami, pinjoli in tipicen sladek kruh "pinca", "presnic", kifeljcki, krofi in orehovi ?truklji so odlicne jedi s srednjeevropskim okusom.
Ljubitelji rib pa v znanih gostilnah in restavracijah lahko izbirajo odlicne ribje jedi, v katerih je cutiti vpliv bene?ke kuhinje (predvsem pri brodetu iz sardel in "s'rdunih u ?avorju"). Izku?nje in potreba obiskovalcev pa je spodbudila gostince, da prilagodijo svojo ponudbo letnim casom in spretnosti kuharskih mojstrov.
Naj omenimo tudi drugacno obliko ponudbe, to so "osmice", katerih je vedno vec. Njihovo rojstvo sega v obdobje nepismenega, vendar izredno razsvetljenega vladarja Karla Velikega, ki je z odredbo podaril vsem vinarjem cesarstva pravico do neposredne prodaje njihovega vina. Osmice lahko primerjamo z avstrijskimi tocilnicami "Heuriger". Tako vrsto lokalov ?e danes prepoznamo po veji-"fraski" zataknjeni ob ulici in pred vhodom v hi?o; ti lokali so ohranili svojo pristnost prostora, kjer se vsi gostje pocutijo enaki. Ta sreci?ca so morda nekoliko ?tudentovska, vendar nedvomno pristna. Obiskujejo jih ?tudentje, gospodje, intelektualci, dru?ine, gospe,... skratka ljudje razlicnih dru?benih slojev in politicnih nazorov ter etnicne pripadnosti.
V "osmicah" boste na?li predvsem me?anice vin razlicnih vrst grozdja. Okusnost vina pa je odvisna od izku?enosti in spretnosti vinarja. V teh sreci?cih ne pricakujte poglobljenih intelektualnih razmi?ljanj, prepustite se raje poku?nji in osebnemu zadovoljstvu. Vino ponudijo veckrat skupaj s trdo kuhanimi jajci, postavljenimi na tocilni pult ali pa z imenitnimi ko?aricami s kruhom, narezkom in vlo?eno zelenjavo. Doma narejena salama in pr?ut sta morda vcasih nekoliko "manj popolna" od tistih, ki jih ponuja obicajno tr?i?ce, vendar ju prav gotovo razlikuje pristnost. Osmica je pravzaprav prostor dru?abnosti; ce se ?elite zabavati in obcutiti vse dobre lastnosti tega dru?enja, se morate prepustiti igri osmicarjev.
Na Krasu lahko u?ivate gostoljubje kmeckega turizma. Kmeckoturisticne kmetije pa, v primerjavi s tradicionalnimi krajevnimi osmicami, te?i v drugo smer. Njihova filozofija je namrec pode?elsko usmerjena, istocasno pa moderna s ciljem v uveljavitvi in ustrezni predstavitvi kraja. K temu te?ijo tudi vinogradniki, ki so sklenili odpreti svoja posestva kmecki gostoljubnosti. Gostom ponujajajo tudi biolo?ke pridelke in meso ?ivali, vzrejenih po starem v strogem kra?kem okolju; tu se vam ob u?ivanju sve?ega zraka lahko zgodi, da srecate koze, ki hitijo v gozdicek.
Danes se med pridelovalci kra?kih vin vedno bolj uveljavlja blagovna znamka domacega kra?kega vinorodnega okoli?a, kontrolirano poreklo Kras pa je nastalo leta 1985. Najbolj raz?irjene vinske sorte so teran, kra?ka crnina in malvazija. Omembe vredno je tudi pridelovanje refo?ka in vitovske-garganje. Rdeca kra?ka zemlja, milo podnebje in sonce podarjajo kra?kemu teranu edinstven okus.
Pa ?e ta zanimivost: rimski pisatelj Plinij v svojih spisih s posebnim zanosom povelicuje cudovita vina, pridelana prav na tem obmocju.
Leta 1986 je bila otvorjena Vinska pot terana, ki se vije od Opcin do Vi?ovelj in vkljucuje osemnajst gostiln, kjer vam ponudijo teran ob pristni domaci hrani. To pot vam ?e posebej priporocamo tudi iz turisticnega vidika, saj se vije mimo znamenitosti, ki so znane po celem svetu.

In zakaj ne bi povezali enogastronomskega u?itka z obiskom kulturnih zanimivosti Krasa? To je ?e najbolj?a re?itev, ce se hocete znebiti odvecnih kalorij, ki ste jih pridobili ob u?ivanju kra?kih specialitet in istocasno raz?iriti svojo kulturno razgledanost.

To obmocje je posuto s slikovitimi vasicami, v katerih se odra?ajo vse zgodovinske in arhitektonske posebnosti tega ozemlja. Najstarej?a naselja (?tivan, Mavhinje, Trnovca, Nabre?ina, ?empolaj... ) po svoji strnjenost ka?ejo na svojo obrambno vlogo. O prvih sledovih naseljenosti, pricajo tudi prazgodovinska gradi?ca (pri Slivnem, na Grmadi,...), ki segajo v drugo tisocletje pred na?im ?tetjem. ?e danes naletite po kra?kem pode?elju na zanimive primere kmecke kra?ke arhitekture. Visoka planota je bila od nekdaj primerna za poljedelstvo in ?ivinorejo in je zato na njej prevladovalo kmetijstvo. Kmecko dvori?ce je bilo ?e od nekdaj osrednji del kra?kega poslopja. Izjeme so samo naselja zgrajena na kra?kih grebenih, ki se ozirajo na morje. Struktura kra?kih hi? je precej tipicna: sestavljajo jo manj?i prostori, ki so navadno razporejeni v dveh nadstropjih z zunanjim hodnikom (balkonom) in stopni?cem. Ti prostori gledajo na dvori?ce, ki ga razmejuje nekoliko vi?ji zid. Vhod sestavlja portal z nadstre?kom in kamnito precno preklado (kalona). Posebnost predstavljata ?e vodnjak, ki zajema vodo iz cisterne, kjer se zbiraja de?evnica in veliko ognji?ce, velikokrat name?ceno v osrednjem bivalnem prostoru. Primeri tipicne kra?ke arhitekture so se ohranili v Slivnem, Precniku, ?empolaju, vendar pa lahko naletite na podobne primere po vsej kra?ki de?eli.
Posebej velja omeniti utrdbo Tabor, zgrajeno na vrhu vzpetine v bli?ini Repentabra in torej izven obcinskega obmocja. V notranjosti je cerkev in nekaj drugih poslopij. V casu tur?kih vpadov so se ljudje ob nevarnostih zatekali vanjo. Obisk dobro ohranjene utrdbe na cudoviti geografski legi svetujemo vsem obiskovalcem Krasa.
?e danes v Devinu lahko obcudujemo ostanke stare kamnite utrdbe iz zacetka tisocletja. Novi grad devinskih grofov pa sega v 13. stoletje. Pripoveduje se, da sta bila tam v gosteh pesnik Dante in na zacetku stoletja pesnik Rilke, kjer je prav tam dobil navdih za Devinske elegije.
Nad pecinami od Devina do Sesljana vodi sprehajalna steza, ki je poimenovana po pesniku Rilkeju in je edinstvena v celem Sredozemlju. V teh krajih se intimno srecujeta morje in Kras, ki sta zaradi poroznosti skal skupaj izoblikovala slikovite pecine, bogate z mikavnimi ?lebovi in brazdami. Ne smemo pozabiti tudi ocarljive flore, ki predstavlja me?anico sredozemske makije in srednjeevropsko-ilirskih vrst rastlinstva. Dostop do poti je prost ob vseh letnih casih in po mnenju nekaterih, se obisk teh krajev splaca ?e zaradi prekrasnega sprehoda.

Tako lahko ta prostor priporocamo zaradi enogastronomskih posebnosti, ocarljivo lepe pokrajine in pozornost vzbujajocimh kulturnih znamenitosti.