Visoka skalnata obala, kjer se sredozemsko rastje sreca z ilirskim in srednjeevropskim je zaradi njenega strmega spusta v morje ?e posebno velicastna in edinstvena v evropskem prostoru. Kra?ka narava s posebno zanimivimi, pozornost vzbujajocimi nenavadnimi erozijskimi oblikami skalnate povr?ine, podarja tej krajini izredno sugestiven videz. Kra?ki hribi so obcudovanja vredni zaradi svoje lepote; z mahovjem pora?cene kra?ke doline so pa nenavadno slikovite v februarju, ko so posute z belimi zvoncki. Medtem ko v severnem delu Krasa uspeva rastje znacilno za hladnej?i del srednje Evrope, se njegova podoba popolnoma spremeni v ju?nem delu, kjer se tr?a?ka obala bohoti z sredozemskim rastjem. V nasprotju z istrsko obalo, ki se polo?no spu?ca proti morju, se zakljucuje skrajno izstopajoc kra?ki greben z majhnim rtom, na katerem se dviga devinski grad in kjer se odpira Sesljanski zaliv. Vrsta geografskih in klimatskih pogojev podarja temu okolju nenavaden sij edinstvene lepote. Zaradi odsevov soncnih ?arkov v morju, tihih kotickov, zelenega grmicevja, ruja, ki jeseni pordeci, in kra?kega skalovja, ki poudarja modrino morja, tega delcka zemlje ne gre zanemariti. Seveda lahko brez dvoma trdimo, da opisane zemljepisne vrednote in urejena infrastruktura omogocajo Krasu izredne mo?nosti turisticnega razvoja. To je majhen ko?cek raja, ki ga resnicno velja obiskati in obcudovati.
Rastje Kra?ko rastje je bogato z vrstami in zelo heterogeno; v razlicnih obmocjih je vezano na filoklimatske pogoje. Raznolikost rastlinstva veckrat razmejuje ilirsko-mediteransko floro od znacilne srednjeevropske. Raznolika kra?ka mikroklima oblikuje majhna znacilna rastlinska okolja:
- Mediteranska makija
(zimzeleni hrast, zelenika, lovor, crni gaber, mali jesen, pravi ?ajbelj)
- Strme morske skale
(glavinec, wulfenijev mlecek, ?ajbelj, skalna krhlika, re?eljika)
- Gozd ni?inskega Krasa
(crni gaber, puhasti hrast, mali jesen s podrastjo drena, re?eljika, ruj, graden in kostanj)
- Gozd hribovitega Krasa
(bukev in crni gaber,...)
- Rastje vrtac
(beli gaber, leska, graden, lipovec)
- Kra?ka pustinja
(brinje, ruj, pokoncna stoklasa, svi?c..)
- Meli?ca
(kranjska bilnica, bodak...)
- Rastje kra?kih jezer
(terebint,topol, vrba, trsje,...)
.... To je le primer raznolikosti tega okolja. Tistim, ki bi pa ?eleli podrobneje spoznati in poglobiti znanje, priporocamo ogled monotematskih strani tega prispevka.
Favna je znacilno celinska: srne, jazbeci, divji pra?ici, lisice, divji zajci, veverice in razlicne vrste ptic, ki ?ivijo skupaj v istem ?ivljenjskem okolju (za nadaljnje informacije priporocamo ogled monotematskih strani tega prispevka). |
. |
Izviri Timave
Rilkejeva pe?pot
Grmada
Opazovali?? T. Weiss
Kugyjeva pe?pot
"Dama Bianca"
 |