Jama Mitrej (it. Mitreo)
Zanimivo in pomembno jamo je leta 1963 odkrilo društvo CGEB v sklopu široke raziskovalne akcije v ozemeljskem pasu med železnico in državno cesto 202 pri Devinu.
Potem ko je bila odstranjena približno dva metra široka plast zemlje in kamenja, so prišli na dan številni arheološki starorimski ostanki. Med temi gre posebej omeniti manjši steber z nepopolnim napisom, vec fragmentov ploskih reliefov, crepinje vaz, oljenke, strešnike, opecne votle tlakovce ter 98 slabo ohranjenih kovancev. K temu gre dodati še odkritje kubitalnega kamna s polmetrsko stranico, ki je po vsej verjetnosti služil kot žrtvenik.
Po odkritih ostankih so arheologi ugotovili, da je bila votlina uporabljena kot svetišce boga Mitreja. Zato je leta 1967 tržaško Spomeniško nadzorništvo zacelo z obsežno raziskovalno akcijo, tako da je votlino najprej rešilo vsega odvecnega materiala, nakar je zacelo raiskovati prazgodovinske plasti. V slednjih so odkrili številne rokodelske ostanke, ki segajo v razdobje med železno dobo in neolitikom. Nadaljna raziskovanja so potrdila pomembnost najdišca z odkritjem številnih železodobnih ostankov kulture gradišc, (ljubljanske in vecedulske) ter keramikami Besenstrich. V neolitik pa spadajo vaze z vdrtim dnom in vrezanimi okraski, nekateri redki primerki odtisnjene keramike ter dve crepinji vaz z oglato odprtino. Med zadnjim izkopavanjem do stalagmitskega dna jame je prišlo na dan le še nekaj kosti (koželjnica in podlahtnica) nosoroga (Rhinoceros).
Štivansko svetišce predstavlja edini primerek Mitreja v jami, zaradi tega je bila votlina ocišcena in zavarovana. V njej so arheologi v glavnih obrisih rekonstruirali tempelj ter vanj namestili kalke glavnih kamnitih najd.
Za obisk jame moramo tenutno zaprositi kljuce na krajevnem Spomeniškem nadzorništvu, saj je bil že svojcas vhod zabranjen s težkimi rešetkastimi vrati, ki preprecujejo morebitna nedovoljena izkopavanja.