Kvaterna pejca (gr. caterina)
Ogromna vhodna votlina (20x15 metrov) znane Kvaterne pejce se nahaja na desni strani gozdne steze, ki s poti Nabrežina-Šempolaj zavije proti zapušceni apnenici (F'rnaži). Tako Moser kot tudi Perko, ki sta to jamo uradno prva raziskovala, sta jamo oznacila kot eno izmed najbogatejših arheoloških najdbišc na tržaškem Krasu. Ostanki iz starorimske dobe, med katerimi sodi tudi nedotaknjena amfora, so bili odkriti tudi v težje dosegljivi voltlini, ki se nahaja nad glavnim vhodom. V 20. letih sta jamo sistematicno raziskovala Degrassi in Battaglia, ki sta odkrila številne starorimske ostanke ter prazgodovinski rocaj in cloveško golenico.
Leta 1975 je tržaško Spomeniško varstvo odkrilo nove strorimske ostanke (crepinje amfor in drugih posod) ter topotano površino, na kateri so opazili valjaste vdolbine. Po vsej verjetnosti je tu šlo za ograjo, služila pa naj bi pastirjem, ki so se svojcas zatekali v jamo.
V drugih palsteh je bilo najdenih vec ostankov iz obdobja od gradišc do zgodnjega mezolitika z izjemo neolitika, ki ga arheologi niso zalsedili v nobeni plasti.
V jami je bila odkrita tudi zelo dobro ohranjena cloveška celjust, ki jo sedaj hrani društvo "XXX. Ottobre" v Trstu.