Devinski grad
?e od dalec opazimo dva devinska gradova: cvrst in vidnej?i je novi grad, tik ob njem pa, manj opazne in pora?cene, le?ijo razvaline starega. Slednji sega v enajsto stoletje in od celotne zgradbe lahko danes razlikujemo le obrise stra?nega stolpa ter ostanke arkade, ki pricata o krvavih spopadih s Turki in Benecani.
Ob vzno?ju ru?evin starega grada se tik nad morjem nahaja bela skala, ki po obliki spominja na okamenelo ?ensko, kar ji je tudi prislu?ilo ime Bela dama. Legenda pravi, da je bila okamenela ?enska ?rtev nasilja ljubosumnega mo?a gra?caka, ki jo je z visoke skale porinil v morje. Od tedaj naj bi se Bela dama vsako noc vracala med ru?evinami starega grada, kjer bedi nad zibelko svoje hcerke - ob zori pa se vrne v skalo. Legendarni kamen je ?e danes viden.
Ponosno in trdno zavarovan na kra?ki skali ter cudovito zazrt navpicno nad morjem se dviga novi Devinski grad. Gra?cina je zelo dobro ohranjena, v teku stoletij pa je bila veckrat povecana, preurejena in restavrirana. Prvi pisani dokument, ki omenja novi grad, nosi datum 1363, ko je bil prvic razlocen od stare utrdbe z leta 1139.
Ce pogledamo na njegovo bistveno strukturo, je grad na va?ki strani ?e vedno obkro?en z mogocnimi in utrjenimi braniki, ki so verjetno bili zgrajeni na ?e obstojecih starorimskih obzidjih. Stolp, ki je razdeljen na vec nadstropij pa je dalj casa slu?il kot jeca. Najlep?i razgled se nam gotovo nudi iz grajskih oken: vrtoglav pogled na navpicno skalovje in morje ter sugestivnen razgled na Tr?a?ki zaliv nam dobesedno jemljeta sapo. Zgodovina grada je vezana na dru?ino knezov Torre e Tasso (Turn und Taxis). Devinski knezi niso bili znani le kot meceni, knji?evniki in ustanovitelji ?ol, samostanov in drugih in?itucij temvec so se odlikovali tudi kot vojskovodje v nenehnih spopadih s Turki, bili so pobudniki ?tevilnih bonifikacijiskih del na Gori?kem ter potrpe?ljivi diplomatski posredniki med Habsbur?kim cesarstvom ter Bene?ko republiko.
Grad je obenem gostoval ?tevilne ugledne osebnosti, knji?evnike, pesnike, likovne umetnike in filozofe: v gradu so se zadr?evali grofje s Chamborda in cesarica Elizabeta Habsbur?ka, nadvojvoda Maksimilijan z ?eno Karlotto Belgijsko, Keyserling, Rudolf Kassner, Eleonora Duse in Gabriele D'Annunzio, Paul Valery, Mark Twain, Hugo von Hofmannsthal, nadvojvoda Franc Ferdinand prav pred odhodom v Sarajevo. Piemontski redovnik Gregorij Alasia da Sommaripa je v zacetku 17. stoletja tu sestavil prvi italijansko-slovenski slovar, ki ga je posvetil monsinjorju Matiji, sinu devinskega gospoda. Med ?tevilnimi devinskimi gosti zaslu?i posebno pozornost ce?ki pesnik Rainer Maria Rilke, ki se je v gradu bival leta 1910. Slednji je dobesedno ocaral grofico Marijo, o cemer prica tudi zajetna korespondenca med dvema. V Devinu je Rilke zacel pisanje prvih elegij (zakljucene leta 1923), ki jih je kasneje poimenoval Devinske elegije in jih obenem posvetil mladi grofici.

Se o Devinu:

Jadranski Zavod Zdru?enega Sveta
Italijansko-slovenski slovar Gregorija Alasie da Sommaripe