.
.

Cava Romana v Nabrežini
Cava Romana (Rimski kamnolom) v Nabrežini zajema obširen prostor tik ob nabrežinski železniški postaji med Sesljanom in Križem.V svoji študiji "La Cava Romana di Aurisina" (1955) je D'Ambrosi zapisal, da "med vsemi kamnolomi na obmocju Nabrežine -naj si še obratujejo ali ne-, ki se strmo spušcajo v solidno apnencasto sestavo, že na prvi pogled prevzame izredna moc in homogenost kamnitih skladov, ki pogostoma dosegajo kar nekaj metrov širine. S prakticnega in industrijskega vidika je tovrstna posebnost lomljenja velikih monolitnih blokov zelo cenjena in verjetno dosega svoj vrhunec v Cavi Romani, kar utemeljuje njen zgodovinski sloves."
"Dovolj je, da opazujemo izredno homogenost osrednje stene nad podzemnim rovom, kjer stoji ogromen, petinširideset metrov visok kamniti sklad - gre za najvecjega izmed treh stebrov, ki so jih kamnoseki pustili ob vhodu v podzemni rov v oporo celotni strukturi. Steber se kaže kot ogromna 40 metrov visoka prizma s prerezom 6x6 metrov in v kateri je zaslediti znake stratifikacije le v zgornjih dveh metrih". Cava Romana dosega najvecjo preko sto metrov vertikalne globine. Kamen, ki ga tu crpamo je cisti apnenec treh razlicnih vrst:

  1. "Brecciata" zanj so znacilni veliki fosili, številne rudiste, ki ustvarjajo dekorativni ucinek s svojo svetlo sivo - slonokošceno barvo;
  2. "Galleria" z majhnimi fosili na temno sivi podlagi;
  3. "Roman Stone", z majhnimi hipuri, zelo drobne zrnate sestave. Slednji je deležen najvecjega povpraševanja tako v Italiji kot v tujini, saj je zelo primeren v kiparstvu in arhitekturi.
Arh. Arduino Berlam -nacrtovalec tržaškega Svetilnika zmage in drugih vecjih stavb v Trstu- je menil, da je "nabrežinska kamenina z industrijskega in komercialnega vidika najvažnejša v naši Deželi..., zelo priljubljena na Dunaju in v Budimpešti, kjer so jo uporabljali v velikih kolicinah", in dodajal: " Njeno važnost gre pripisati predvsem velicini zalogajev in ogromnim skladom, kjer velikost blokov odmerjajo le tehnicne zmogljivosti žerjavov; z navajanjem drasticnega primera lahko trdim, da bi lahko s primerno velikim žerjavom izklesali blok velikosti hiše, s streho in temelji vred".
Inž. Sansone Venezian je tudi na podlagi lastnih izkušenj strnjeno navedel najuglednješe tehnicne in znanstvene ocene nabre`inskega kamna ter prišel do sledecih zakljuckov:
  • "da noben kamnolom, ali bolje, noben sklop kamnolomov na svetu ni sposoben nuditi tako raznolike izbire proizvodov, kot to uspe kraškim kamnolomom nad Trstom in skozi celo Istro do Pule;
  • da njihov potencial lahko zadošca evropskemu in svetovnemu gradbenemuo povpraševanju po kamnu še za bodoca stoletja;
  • da se lahko fizikalne lastnosti kamna Cave Romane kosajo s katerimikoli znanimi materiali in jih lahko celo mirno prekašajo".
Milanski prof. A.Ferrari potrjuje, da "lastnosti nabrežinskega kamna po kvaliteti presegajo katerikoli drugi apnenec v Italiji". Že v republikanski dobi so stari Rimljani v velikih kolicinah lomili nabre`inski kamen, ki so ga nato z ladjami prevažali v vsa italijanska pristanišca, odkoder so ga s težkimi vozovi pripeljali do gradbišc. Tukajšnji kamen je bil uporabljen v velikih kolicinah pri gradnji Ogleja. Kamen so izkopavali s primitivno tehniko, ki je bila že stoletja v rabi. Sledovi sledovi najstarejših nabrežinskih izkopavanj spominjajo namrec na sirakuške jece.
Rimljani so v teh kamnolomih pridobivali kamen tudi za spomenike v Ravenni. Ce sodimo po kvaliteti uporabljenega kamna, lahko trdimo, da je morda bila nabrežinskega porekla celo ogromna monolitna kupola Teodorikovega mavzoleja.
Pravi se, da so svojcas Rimljani kamnolome neposredno povezali z morjem s preko polkilometrskim predorom. Morda je predor res obstajal, morda se je v teku dolgih stoletij neuporabe zamašil in je torej danes nerazpoznaven. Izhod na morje bi se tako nahajal na osi med kamnolomi in nabrežinskim pristanom; v dvajsetih stoletjih se je morda teren spustil in predor delno nasicil in prekril s kamenjem in grušcem, ki se je zakotalil s pobocja.
Globina starodavnih kamnolomov, pa tudi višina kamenih odpadkov, ki so se nabrali ob teh pricajo o orjaškem delu, ki traja že preko dvaindvajset stoletij, ceprav so bili kamnolomi po rimski dobi za lep cas opušceni. Nabrežinski kamnolomi so kasneje nudili kamen za zgraditev velicastnih palac. Na Dunaju je iz nabrežinskega kamna zgrajen Parlament, Sodna palaca, Novi dvor; v Trstu Miramarski grad, Evangelicanska cerkev, Sodna palaca, Staro in novo pristanišce. V Milanu je iz stotonskih blokov zgrajena osrednja železniška postaja, iz nabrežinskega kamna pa je tudi sedež Italijanske trgovske banke (BCI). V Budimpešti nosi ta nabrežinski pecat Kraljevi dvor in Madžarska banka.
Nabrežinski kamen so uporabljali povsod v svetu bodisi zaradi njegove prirojene nedotrajljivosti kot zaradi odpornosti pred zelo visokim in tudi izredno nizkim temperaturami.