Comune di Duino Aurisina | Občina Devin Nabrežina

Iskanje


< vai al contenuto centrale




Devin

DUINO

Že od daleč vidimo, da se Devin ponaša kar z dvema gradovoma. Trden in od daleč dobro opazen je nov grad, medtem ko je stari grad zaraščen in prekrit z zelenjem. Slednji, ki izhaja iz 11. stoletja, je le šablona obrambnega stolpa in arkade, ki pričata o krutih bojih med Benečani in Turki.
Pod razvalinami starega gradu se navpično z morja dviga skala, ki po legendi upodablja okamnelo žensko, znano pod imenom »Bela dama«. Baje, da je bila kamnita dama žrtev moževega ljubosumja: mož jo je pahnil v morje s skale, ki se nahaja takoj pod gradom, danes pa dan in noč bdi nad zibelko svoje hčerkice, ki je stala v eni od grajskih sob, zjutraj pa se vrača k svoji skali. Legendarno skalo je še danes mogoče prepoznati.

Novi Devinski grad pa je utrjen ob robu kraške pečine, ki se slikovito dviga nad morjem. Zelo dobro je ohranjen in v teku stoletij je doživel številne povečave, obnovitve in restavriranja. Prvo pisno pričevanje o današnjem gradu sega v leto 1363, ko je bil ločen od starejšega gradu, ki sega v leto 1139.

Če si ogledamo njegovo preprosto obliko, opazimo, da ga še danes v smeri kopnega obdajajo mogočni utrjeni braniki, baje zgrajeni na starejšem rimskem obzidju; stolp je razdeljen na več nadstropij in je dolgo služil kot ječa.

Ko vstopimo v grad, je naravna slika, ki se odpira skozi grajska okna, enostavno čudovita: vrtoglav pogled na strme stene nad morjem in sugestivna slika neskončnega obzorja Tržaškega zaliva jemljeta kratko malo dih. Zgodovina gradu je tesno povezana z družino princev della Torre e Tasso. Plemiči della Torre iz Devina so bili meceni, izobraženci in ustanovitelji šol, samostanov ter raznih ustanov, obenem pa tudi poveljniki v nenehnih vojnah s Turki, pobudniki velikih bonifikacijskih del na Goriškem in potrpežljivi posredniki med cesarstvom in Beneško republiko Serenissimo. Grad je gostil veliko znanih osebnosti, književnikov, pesnikov, umetnikov in filozofov: v Devinu so se mudili grofje Chambord in cesarica Sissi, nadvojvoda Maksimilijan z ženo Šarloto Belgijsko, Keyserling, Rudolf Kassner, Eleonora Duse in Gabriele D'Annunzio, Paul Valery, Mark Twain, Hugo von Hofmannsthal, nadvojvoda Franc Ferdinand, ravno preden je odpotoval v Sarajevo. Med grajskimi gosti naj še posebej omenimo češkega pesnika Rainerja Mario Rilkeja, s katerim si je princesa Maria, ki jo je izjemni človek očaral, vedno intenzivno dopisovala. Rilke je bival na gradu leta 1910. Tedaj je spesnil prve elegije, ki jih je potem vključil v zbirko Devinskih elegij in jih zaključil naknadno leta 1923 ter posvetil princesi.