Comune di Duino Aurisina | Občina Devin Nabrežina

Iskanje


< vai al contenuto centrale




Kompostiranje

Kaj je…

Mikroorganizmi, ki so prisotni v prsti in ki organsko snov vračajo v naravni obtok, razgrajujejo odmrlo organsko snov, ki nastaja pri bioloških procesih (suho listje, vejevje, ostanke živali itd.). Komponente snovi, ki so še najmanj podvržene temu pojavu in ostanejo ob koncu razgradnje, pa tvorijo humus, ki je dragocen za prehrano drugih rastlin.

Humus je za rastline prava zaloga hrane, saj postopno oddaja koristne snovi (med najvažnejšimi so dušik, fosfor, kalij), s katerimi zagotavlja rodovitnost tal. S kompostiranjem posnemamo v nadzorovani in pospešeni obliki tiste procese, ki v naravi vračajo organske snovi v naravni obtok in predstavljajo najbolj popolno obliko ponovne uporabe organskih odpadkov. Pridobivanje komposta je v bistvu posnemanje naravnih procesov. Kuhinjski in vrtni organski odpadki so dragoceni, saj jih lahko spremenimo v rodoviten humus. V nasprotnem primeru pa njihovo odlaganje terja precejšnja sredstva za prevoz, lokacijo in usposobitev odlagališč, kjer odpadki nazadnje oddajajo škodljive in onesnažujoče snovi.

Prednosti...

Zagotavlja rodovitnost tal, saj je naravno gnojilo, ki ga lahko uporabimo po vrtovih in za lončnice;

Omogoča prihranek, saj zmanjša potrebo po nakupu črnice, hranilnih plasti in organskih gnojil;

Preprečuje onesnaževanje zraka zaradi sežiganja zgoraj omenjenih odpadkov;

Pripomore k reševanju težav povezanih s smetmi, saj organski odpadki sestavljajo dve tretjini vseh proizvedenih odpadkov. Opisana uporaba organskih odpadkov zmanjša stroške, ki nastajajo pri njihovem odlaganju, omejuje porabo prostora v odlagališčih, preprečuje nastajanje neprijetnih vonjev in odtekanje onesnaženih voda. Kompostiranje je koristnejša alternativa sežiganju vlažnih odpadkov organskega izvora in lahko bistveno pripomore k učinkovitejšemu izgorevanju odpadkov in posledično k zmanjšanju porabe energije pri tem procesu.

Izbira kompostiranja je torej bistvenega pomena ne samo za reševanje težav, vezanih na varstvo narave, ampak tudi za izboljšanje zdravja naših vrtov, gredic in lončnic.

Kaj...

Pri kompostiranju se poslužujemo organskih in biološko razgradljivih odpadkov, to je tistih odpadkov, ki jih lahko določeni mikroorganizmi razgradijo in spremenimo v druge snovi.


Vlažni odpadki

·        Pokošena trava

·        Kuhinjski odpadki

·        Papirnati prtički

·        Neobdelan papir

·        Pokvarjena živila

·        Sadni in zelenjavni odpadki

·        Kavne usedline in čajne vrečke


Suhi odpadki

·        Vejevje

·        Slama

·        Suho listje

·        Pokošena trava

·        Lepenka

·        Ostružki

Za optimalno in uravnovešeno sestavo komposta moramo izbirati različne snovi in skrbeti za njihovo mešanje. Če želimo doseči uravnovešeno razmerje med ogljikom in dušikom v kompostu, moramo kompostni gmoti dodajati snovi z različnimi lastnostmi.

V razpredelnici »Katere da, katerih ne in zakaj« so opisane najprimernejše snovi za kompostiranje, seznamu pa so dodana primerna navodila.

Kje...

Najbolje bo, če kompost postavimo na delno senčen kraj; kompost naj bo obrnjen proti jugu, in naj bo po možnosti oddaljen od sosednjih vrtov. V kompostnem kupu ali pa v odprtih zabojnikih mora biti kompostna gmota pokrita s plastjo prepustnega materiala (s slamo, s starimi rogoznicami ali pa z jutastimi vrečami), zato da se prepreči pretirano segrevanje kompostnega kupa v poletnem času in pretirano namočenost kompostne gmote v deževnih dnevih.

Navajamo torej dva primera ustreznega kompostiranja.

Kup in silos za kompostiranje: sta najboljši sredstvi za optimalno prezračevanje in obračanje mešanice. Primerna sta za tiste, ki razpolagajo z večjimi vrtovi.

Komposter: je prezračen zabojnik, primeren za kompostiranje na manjših površinah, ne da bi pri tem pritegnil nezaželenih živali. Obstajajo različne vrste komposterjev, od cenejše različice “sam svoj mojster”, izdelane iz prevlečene kovinske mreže, do zaprtega plastičnega komposterja.

 

5 zlatih pravil

Da se izognemo težavam (neprijeten vonj, živali) je pomembno, da proces kompostiranja nadzorujemo in spremljamo.

·        Primerna lokacija: Izberite mesto v senci (pod drevesno krošnjo). Izogibajte se blatnih tal s stoječimi kalnimi vodami.

·        Priprava podlage: Pripravite odtočne jarke s podpornimi materiali (vejevje, iveri itd.)

·        Učinkovito mešanje komposta (poroznost, voda in dušik: redno dodajanje raznolikih snovi (ne samo kuhinjskih odpadkov))

·        Redno prezračevanje: Zagotavljajte stalno prisotnost kisika v kompostu z dodajanjem materialov, ki lahko prispevajo k večji poroznosti gmote, in z občasnim obračanjem mešanice.

·        Ustrezna vlažnost: Z drenažo, s senčenjem ali pa z zalivanjem lahko zagotovite najustreznejšo stopnjo vlažnosti komposta.