Comune di Duino Aurisina | Občina Devin Nabrežina

Iskanje


< vai al contenuto centrale




Podzemni kraški pojavi

Tu pa tam smo že imeli možnost zaslediti te tipične kraške apnenčaste oblike. Nemški raziskovalci so jih poimenovali Karrenfeld, po slovensko so to škraplje, značilne kraške mikrooblike, ki nastanejo zaradi razkrajanja, ki ga povzroča voda. Zelo razširjeni so tudi žlebovi, prepoznavni po vzporednih brazdah v smeri največjega naklona, ki jih prekinjajo ostri grebenčki. Škavnice so manjše vdolbine ponavadi z ravnim dnom, ki se pojavljajo na skoraj vodoravnih površinah; so ovalne oblike in njihova premera, večji in manjši, merita povprečno 20 in 13.5 cm, lahko pa dosežejo celo širino 4 m in globino 40 cm, npr. v bližini znamenite Briške jame. Korozijske stopničke so luknje s premerom od 1 cm do 1 m v apnencu in njihovo dno na eni stranici prehaja ponavadi kar v naslednjo stopničko. Ko pa se površinski apnenčasti skladi spremenijo v melišča, nastanejo griže z raznolikimi stopnjami korozije raznih vrst apnenca. Ker se griže oblikujejo na apnencih z višjim odstotkom intruzivnih kamnin, na njih lahko nastane plast rdeče zemlje (jerovice), ki grižo prekrije, na njej pa nato zraste rastlinstvo.
Apnenec je sedimentna kamnina, v glavnem sestavljena iz kalcijevega karbonata, ki izhaja iz ostankov lupin mehkužcev (rudistov) in foraminifer (alveolin in numulitov) ter drugih kamnin, ki glede na svojo sestavo opredeljujejo večjo ali manjšo razkrojljivost apnenca. Deževnica, ki zaradi ogljikovega dioksida postane kisla, razkraja kalcijev karbonat, ki določa čistost apnenca; ogljikov dioksid sreča med prehodom po ozračju in med prehodom na območje, ki je bogato z organskimi snovmi. Ta proces razkrajanja, ki mu pravimo erozija apnenca, lahko zajame tako površinske (površinski kraški pojavi) kot podzemne apnenčaste kamnine (podzemni kraški pojavi). Škraplje, griže in doline so makrooblike površinske erozije apnenca, medtem ko so jame tipični podzemni kraški pojavi.
Med geološke prvine našega območja velja nazadnje omeniti še drugo kraško kamnino, in sicer fliš. Sestavljajo ga zaporedja laporja in peščenjaka, to so nepropustne in sedimentne kamnine, sestavljene iz mešanice drobnega apnenčastega in glinastega materiala (laporja) in med seboj bolj ali manj skoncentriranih peščenih drobcev (peščenjakov). Izraz fliš izhaja iz nemške besede "fliessen", ki pomeni teči.