Comune di Duino Aurisina | Občina Devin Nabrežina

Iskanje


< vai al contenuto centrale




Vinsko-kulinarična in kulturna pot

Tudi v kuhinji se občutijo različni kulturni in zgodovinski vplivi, ki so zaznamovali naše območje.

V teku stoletij se je lokalna kuhinja postopno obogatila z raznimi recepti, ki so jih sčasoma vzljubila latinsko-slovanska, avstrijska, beneška in furlanska ljudstva. Kras je zaradi svoje zemljepisne lege stičišče raznih kultur in zato lahko le v par kilometrih okusimo izjemno raznolike jedi.

Postanek v raznih novonastalih gostilnah in restavracijah razkriva mednarodni značaj te kuhinje: njene jedi, še zlasti v notranjosti Krasa, sestavlja divjačina - fazan, zajec, srna in merjasec -pripravljena po domačih receptih, z avstrijskimi in madžarskimi priokusi. Svinjsko meso zaseda pomembno mesto, tako v okusnih hladnih predjedeh kot v bogatih krožnikih mešanega mesa na žaru. Poznane pa so tudi jedi na osnovi kuhanega mesa, kuhan pršut v kruhu, postrežen s hrenovo kremo. Med toplimi predjedmi izstopajo domače testenine, rezane v obliki trakcev (bleki), v omaki pečenke ali divjačine, zdrobovi in krompirjevi njoki (cmoki) s slivami in obeljeni s topljenim maslom in cimetom, polenta; znane so seveda bogate zelenjavne mineštre, tipična "jota", pripravljena iz fižola, kislega zelja in obogatena s svinjskimi kožaricami. Med tipične glavne jedi prištevamo telečjo ali svinjsko pečenko z okusnimi domačimi obarami in zelo okusen telečji golaž - "žvacet". Slaščice v glavnem sledijo srednjeevropski tradiciji: imamo od toplih jabolčnih zavitkov (štrudlov) z rozinami in pinolami, do tipičnih "pinc", "potic", "kiflov", "krofov" in orehovega zavitka.

Bližina morja ponuja ljubiteljem ribjih dobrot odlične jedilnike v priznanih gostilnah in restavracijah; kar se ribjih jedi tiče, se močno občuti beneški vpliv, predvsem v pripravi nekaterih lokalnih specialitet (ribji brodet in »sardele na šavor«), izkušnje in pričakovanja gostov pa so gostince usmerile v čedalje bolj prilagojen in raznolik jedilnik, ki črpa iz svežih sezonskih dobrot in in iz kuharjevega navdiha.

Da bi se soočili z drugačno vrsto povpraševanja, se razvijajo in nastajajo nove "osmice". Nastale so za časa Karla Velikega, nepismenega vladarja, ki pa je bil izredno razsvetljen: izdal je namreč odredbo, s katero je vsem vinogradnikom v cesarstvu dal pravico, da neposredno prodajajo svoje vino. Osmice lahko primerjamo z avstrijskimi »Heurigen«. Danes ta vrsta lokala, ki je razpoznavna na Krasu zaradi »fraske«, ki jo nalašč postavljajo lastniki osmic, da bi označili na cesti in ob vhodu, da je osmica odprta, še vedno ohranja pristni značaj kraja, kjer se vsi počutijo enake. Študentje, gospodje, izobraženci, družine in gospe katerega koli družbenega sloja, političnega mišljenja ali narodne pripadnosti radi zahajajo v te obrate, ki so menda nekoliko neobičajno razposajeni in veseljaški, gotovo pa nadvse pristni.

Na osmici boste lahko okusili razne vinske sorte, oziroma vina, proizvedena iz različnih vrst grozdja. Dobrota vina je torej odvisna od izkušenosti in spretnosti vinarja. Ne pričakujte si torej podrobnejših opisov in razlag o vinu, saj osmica ni najprimernejši kraj za intelektualne debate. Tu se boste lahko predali osebni pokušini oziroma enostavnemu uživanju domačih dobrot. Vino postrežejo ob kuhanih jajcih, ki jih dobite na pultu, ali pa lahko zanje zaprosite skupaj z bogatimi košaricami kruha, krožniki narezka in vložene zelenjave v kisu. Pršuti in salame so domači izdelki: včasih so nekoliko nižje kakovosti kot tisti v prodajalnah, njihova posebnost pa je ravno v tem, da so naravni. Če se popolnoma prepustimo osmičarjevi igri, postane osmica idealen kraj, kjer se je mogoče zabavati in okusiti vse najboljše stranske plati situacije.

Na Krasu pa se lahko okrepčamo tudi na kaki turistični kmetiji. Turistične kmetije sledijo gotovo drugačnemu trendu v primerjavi z običajnejšimi osmicami. Zasledujejo namreč sodobno kmečko in naravoslovno filozofijo, katere namen je promocija krajevnega območja. To vlogo so prevzeli tudi številni vinarji, ki so se odločili, da odprejo svoje prostore in sprejmejo goste v duhu kmečkega gostoljubja. Svojim gostom ponujajo biološko pridelane dobrote in domače meso ter v posebnem kmečkem in prijetnem okolju, predvsem pa v striktno kraškem prostoru, kjer lahko mirno priskaklja mimo kakšna srna, ki se nato skrije v bližnji gozd, oziroma lahko uživamo na svežem zraku.
Med kraškimi vini, ki jih po uvedbi naziva »doc Carso« leta 1985 čedalje večje število vinarjev proizvaja, velja omeniti teran, kraško rdeče vino in malvazijo. Izstopa tudi proizvodnja refoška in bele Vitovske Grganje. Za območje proizvodnje kraškega terana je tipična prisotnost rdeče zemlje (jerine), ki ob zmernem podnebju in soncu daje vinu nezamenljiv okus in vonj.
Zanimivo je, da je celo Plinij opisal značilnosti odličnega vina, ki so ga proizvajali ravno v naših krajih.

Z namenom ovrednotenja tipične lokalne kapljice je bila leta 1986 odprta »vinska pot terana«, ki se vije od Opčin do Vižovelj in vključuje 18 gostiln, v katerih se tipična kraška kuhinja spaja s teranom. Gostilne, ki sodelujejo pri pobudi imajo napis »vinska pot terana«. Posebno s turističnega vidika svetujemo obiskovalcem, da krenejo po vinski poti, zaradi svojih naravnih posebnosti, ki so poznane po celem svetu.

Zakaj bi ne povezali vinsko-kulinaričnih degustacij s kulturnimi znamenitostmi, ki jih ponuja Kras? To je najboljša rešitev, če želimo porabiti kalorije, ki smo jih nabrali med uživanjem slastnih jedi, ki jih ponuja Kras, pa tudi če želimo obogatiti svoj kulturni zaklad.

Območje je posipano s slikovitimi in z zgodovinskega ter arhitekturnega vidika zanimivimi kraškimi vasicami. Najstarejše vasi (Štivan, Mavhinje, Trnovca, Nabrežina, Šempolaj) razkrivajo strnjeno strukturo, ki izraža njihov nekdanji obrambni namen, kot v primeru prazgodovinskih gradišč, t.j. prvih znakov človeškega naseljevanja v bronasti dobi (Slivenski gradič, gradišče na Grmadi...).
V kraških vaseh lahko še danes srečamo zgovorne primere kraške kmečke arhitekture. Planota je od nekdaj večinoma kmečko območje, primerno za živinorejo. Iz tega sledi, da objekti z notranjim, s kamnitim zidom zaprtim dvoriščem, so podlaga vsakega naselitvenega objekta. Izjema so le zaselki, ki se nahajajo na kraškem robu in čigar se ena stranica objekta neposredno odpira na morje. Struktura kraških domačij je precej značilna in zajema skupek različnih prostorov, navadno razmeščenih na dveh nadstropjih, z zunanjimi stopnicami in gankom. Ti prostori gledajo na dvorišče, ki ga obdaja visok zid. Vhod je okrašen z ostrešenim portalom (kaluno) s kamnito preklado. Drugi značilni elementi so na primer kraški vodnjak (štirna), ki črpa vodo iz zbiralnika, v katerega odteka deževnica, in veliko ognjišče, ki je bilo včasih urejeno v spahnjenici (prizidek s kuriščem). Več primerov dobro ohranjenih kraških zgradb najdemo v Slivnem, Prečniku, Križu, Šempolaju idr., čeprav skoraj vse kraške vasice ponujajo kak primer kraške arhitekture.
Naj omenimo še Tabor, poseben utrjen objekt, zgrajen na vrhu vzpetine, ki se dviga nad Repnom, in torej izven občinskega območja. V njem se nahajajo cerkev in druga poslopja. V času turških vpadov se je ob nastopu nevarnosti sem zatekalo prebivalstvo. Tabor je zelo dobro ohranjen in ponuja prekrasen razgled zaradi svoje čudovite lege in zato prav vsem svetujemo, da ga obiščejo.
V Devinu, utrjenem mestecu, ki je zraslo okoli gradu, si je še vedno mogoče ogledati stari grad, ki izhaja iz leta 1000. Novi grad devinskih gospodov je bil zgrajen v 13. stoletju. V tistem obdobju se je baje v gradu mudil pesnik Dante Alighieri, na začetku 20. stoletja pa pesnik Rainer Maria Rilke.
Devin je s Sesljanom povezan z »Rilkejevo pešpotjo«. Verjetno je avstrijski pesnik ravno v teh krajih našel navdih za svoje Devinske elegije.

Pešpot, ki je edinstvena v vsem Sredozemlju, omogoča prijeten sprehod po robu Devinskih sten. Tukaj se morje in Kras intimno srečata: zaradi poroznosti kamnin ta dva elementa povzročata nastanek neverjetnih klifov, ki jim pravimo »stene«, bogatih s škrapljami in slikovitimi ter ostrimi skalami. Naj omenimo tudi posebno rastlinstvo, ki tu raste zaradi mešanja sredozemske makije z ilirsko-srednjeevropskim rastjem. Pešpot je vsem dostopna v vseh letnih časih in številni menijo, da že sam sprehod po njej velja obisk v naših krajih.

Zato svetujemo, da pridete k nam zaradi vinsko-kulinaričnih posebnosti tega območja, prelepe krajine in njenih kulturnih znamenitosti.